Malo kdo dandanes dvomi, da se mora človeštvo zavezati k velikim spremembam, če naj rešimo okoljsko krizo, pred katero stojimo. Do največ nesoglasij prihaja, ko se pogovarjamo o možnih pristopih. Četudi se pri tem ne moremo izogniti poenostavljanju, se zdi, da je večino predlaganih rešitev možno uvrstiti v enega izmed dveh taborov, ki ju bomo poimenovali kot “svetlozelen” in “temnozelen” tabor (opomba: temnozelena se, kot barvni odtenek, zdi primernejši prevod od neposrednega prevoda izraza “deep green”, “globoke zelene”, ki jo naša barvna lestvica ne pozna). ...
Deep Green Resistance EUMENA - izjava za javnost
Osem članic in članov gibanja Deep Green Resistance iz regije se je srečalo v Londonu 14. in 15. decembra 2013. Prisotni so bili članice in člani DGR Slovenija, DGR Canarias in DGR United Kingdom, ki so na koncu sprejeli odločitev o formiranju regionalne skupine DGR EUMENA (Europe, Middle East, North Africa). DGR EUMENA bo delovala v smeri krepitve gibanja Deep Green Resistance v regiji in podpirala nastanek novih lokalnih skupin gibanja. ...
Filmski večer: Freedom Riders
A-Infoshop in Deep Green Resistance Slovenija vabita na filmski večer v sredo, 11. septembra 2013 ob 19.30 uri v A-Infoshopu, AKC Metelkova. Freedom Riders ZDA, 2010, 113 minut Režija: Stanley Nelson “Tudi revolucijo je potrebno vaditi.” Stephanie McMillan, ilustratorka in aktivistka Od maja do novembra leta 1961 se je več kot 400 črnopoltih in belopoltih Američanov odločilo riskirati svoja življenja: z avtobusi in vlaki so se odpravili na pot proti ameriškemu jugu, pri tem pa namerno niso upoštevali veljavnih segregacijskih zakonov. Njihovo nenasilno, a globoko sporočilno aktivistično dejanje je naletelo na silovit, izredno nasilen odziv. Mnogi izmed Freedom Riders so bili ustrahovani, pretepeni in aretirani. A toka dogajanj se ni več dalo ustaviti. “Lekcija Freedom Rides je, da lahko majhni koraki pogumnih ljudi sprožijo velikansko družbeno spremembo,” je o filmu povedal njegov režiser Stanley Nelson. \\\* Povezava na Facebook dogodek. ...
Hunt Saboteurs Rise Up!
Morda pa je napočil čas za sabotaže. Earth First News re-post: The howls of the hunted carry in the wind and call for help. It is time for hunt saboteurs to rise up to defend the wolf family. You can dismantle traps, dismantle hunting ORVs and trucks, dismantle the structures of hunting cabins, dismantle the helicopters used for aerial hunting. There are lots of great resources for ideas. Join the resistance. Defend the wolves. Go with caution, go with love, go wild as hell!
Se nam pridružiš?
[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=0GCovvKOns4]
Max Wilbert: What Would A Real Transition To A Sustainable Society Look Like?
Global warming is a human rights issue, so perhaps it will be useful for us to look at past struggles for human rights. It is important for us to recognize that global warming is also a value-laden issue. It is inherently political and partisan. There is a clear dividing line between those who are making fortunes off industries and lifestyles of flagrant consumption, and those who are bearing the brunt of the effects of global warming. ...
Pravi obraz eko-terorizma
Kako ustaviti globalno segrevanje?
“How can we stop global warming, without significantly changing this lifestyle [or deathstyle, as some call it] that is causing global warming in the first place? The answer is that you can’t. […] Destroying the world is what this culture does.” (Derrick Jensen, Aric McBay: What We Leave Behind, p. 205)
Happy Earth Day?
izsek iz stripa avtorice Stephanie McMillan
O akcijah, ki (naj) ne spremenijo ničesar
Simona Rebolj je v svoji zadnji analizi medijskega poročanja o primeru “koroške deklice” mimogrede podala še izvrstno analizo sprege medijev, sistema in “zelenih” pobud, katerih primarni namen je, da v resnici ne spremenijo ničesar in da prispevajo k nadaljnji pacifizaciji ljudstva (ne nepomembno: pac·i·fi·er (n.) A rubber or plastic nipple or teething ring for a baby to suck or chew on). Odstavek navajamo v celoti: Akcija “Očistimo Slovenijo” velja za uspešno, ker nikogar od resnih spodbujevalcev življenjsko ogrožujočega onesnaževanja ne ogroža, niti učinkovito ne preprečuje onesnaževanja. Informacijska pooblaščenka itak celo v primeru divjih odlagališč prepreči postavljanje kamerc na drevesa (ideja po aktivističnem vzoru Toma Križnarja) v imenu izjemne pravice do zasebnosti (verjetno gre za izgovor varovanja pravice do intime zajcev in drugih bitij, ki seksajo po gozdovih), karavana pa gre dalje. Ukrep se je izkazal za preveč učinkovitega, ker dejansko ujame storilce na delu in prežene apetite novih kandidatov. A s pomočjo medijske neznosne lahkosti bivanja, ki skrbi za samopromocijo nekoristnih in sila ambicioznih posameznikov, se vsi skupaj neskončno dobro počutimo. Petra Matos in kamera se imata radi, ljudstvo pa je eno dopoldne žrtvovalo za prijetno druženje med pobiranjem nekaj kosov smeti izpred nosu, da bi se počutilo osveščeno. Problem rešen. A brez skrbi. Čebele in ribe bodo še vedno “čudežno” crkovale, ljudje obolevali za rakom in moledovali, naj, zaboga, kdo že upošteva celo opravljene študije, ki dokazujejo, da je njihovo okolje zastrupljeno! Klientele okrog dobičkonosnih tovarn, od profiterjev termoelektrarne z večnimi podvojenimi računi do cinkarne, bodo še vedno rovarile s polno paro. Ničesar in nikogar se usodno ne dotakne akcija “Očistimo Slovenijo” po slovensko. Na državnem nivoju so odlikovanja vredne akcije, ki pravzaprav nikogar od resnično življenju nevarnih zastrupljevalcev okolja in možganov ne ogrožajo. Odlikovani so, ker spodbujajo državljane k čiščenju nekaj zgolj vidne svinjarije in sprejemanju odgovornosti za velike svinjarije na svoja pleča. Zrelativizirajmo pojme bistvenega in posvojimo košček odgovornosti vsi, da bodo imeli veliki smetovalci mir. Na kakšnem nivoju je zavest naroda v resnici, pa na drugi strani pričajo zgodbe o tistih, ki za svoje borbe in boje z mlini na zastrupljen veter ne prejmejo odlikovanja, niti spodbude ne. Večinoma so preprosto prezrti ali s strani medijev zgolj ne ravno bombastično omenjani, če jih ravno nekaj deset tuli pred parlamentom, medtem ko se s strupi in smetmi spopadajo itak dan za dnem. Odlikovanj in hvalospevov so deležni le tisti smetarji, ki ne ogrožajo prestolov odgovornih na državnem nivoju s kliko menedžerskih klientel, katerih edina ambicija je osebni profit. Aplavdiramo tistim, ki medijski hajp v imenu ozaveščanja družbe ne izkoristijo vsaj tudi za opozarjanje na najbolj resne in ogrožajoče probleme, ampak pojebane in zajebavane državljane podučujejo o sila zagonetnem vprašanju, v kateri smetnjak neki naj odložijo jebeno žvečilko. Prispevek o izjemnem spopadanju Petre Matos s koši smetmi v svojem stanovanju je trajal več minut, zdela se je cela večnost!!! Kaj pa se zgodi na primer s tistimi možmi in ženami, ki dregajo v osje gnezdo z opozarjanjem na nepriznane in nepopravljene napake ter sistemsko povzročanje škode državljanom, celo eksplicitno otrokom? Poleg tega, da se jih obsoja zaradi domnevno nezaslišane zlorabe pozornosti s strani javnosti, očitno lahko pristanejo celo v zaporu in so oklicani za nevarne kriminalce. Res? Nevarni komu ali čemu? ...